Plesen je naravni sestavni del našega okolja in je v zunanjem okolju neškodljiva, saj trose plesni najdemo povsod v naravi in v zaprtih prostorih. V kolikor pa se plesen prekomerno razvije v notranjih prostorih, kjer bivajo ljudje, pa ima to lahko znatne posledice na zdravstvenem stanju prebivalcev.
Plesen je skupni izraz za glive, ki tvorijo hife in trose. Ti so pogosto obarvani, zato je plesnoba tudi vidna tudi s prostim očesom v obliki črnih ali sivih plesnivih lis.
Na razvoj plesni v zaprtih prostorih vplivajo predvsem naslednji trije dejavniki: Koncentracija vlage, hranilne snovi in temperatura.
Zrak v notranjih prostorih je običajno toplejši in zato bolj vlažen kot mrzel zunanji zrak. V kolikor se vlaga v stanovanju ali hiši ne odvaja v zadostni meri, se na različnih mestih v stanovanju kondenzira. Ta vlažna področja tako predstavljajo idealno gojišče za bakterije in plesni.
Plesen se najpogosteje kondenzira na:
okenskih nosilcih, kotih v sobah, stenah v spalnicah, stenah in med ploščicami v kopalnici, kjer navadno ni okna in na stenah zakritih s pohištvom.
Razlogi za povečano vlago (in s tem ugodni pogoji za razvoj plesni) v stavbah so lahko na primer:
Za plesen je veliko materialov hranilnih, kot na primer:
najrazličnejše vrste lesa, iverne plošče,
papir, lepenka, karton,
tapete, lepilo za tapete,
plastika, guma, silikon,
itisoni, lepila za talne obloge,
barve, laki,
usnje.
Tudi v in na cementu ter betonu se lahko pojavi plesen. Že pri relativni vlažnosti zraka pribl. 80% se lahko na površini pojavi plesen. To velja tudi za materiale (npr. steklo), ki sami po sebi ne vsebujejo hranilnih snovi, vendar se na njih usedajo organski delci in prah iz zraka. Pri tem ni odločilna vlaga materiala, temveč voda, ki jo imajo glive na razpolago. Posebno dobre pogoje za rast pa predstavlja kondenz, ki se pojavi na ali v materialu.
